Lana Stojićević
Betonicus
Lana Stojićević uporablja kombinacijo arhitekturnih, umetniških, dokumentarnih in gledaliških pristopov z namenom dekonstrukcije in prikaza načinov, na katere novi slogi posnemajo historične zavoljo turizma.
Lana Stojičević, Betonicus, 2020. Foto: Goran Radošević. Z dovoljenjem umetnice. 
Lana Stojičević, Betonicus, 2020, Foto: Lana Stojićević. Z dovoljenjem umetnice. 
Lana Stojičević, Betonicus, 2020, Foto: Lana Stojićević. Z dovoljenjem umetnice.
V projektu Betonicus (2020) se osredotoča na Dioklecijanovo palačo, ki je polna historičnih slogov ali prizidkov iz različnih obdobij. Kot simbol teh procesov izpostavi peristil, del antične dediščine, ki ga do danes letno dopolnjujejo historični scenografski dodatki poletnega gledališkega festivala v Splitu. Stojićević za namen domišljijskega performansa ustvari maketo peristila, ki mu doda svojo lastno scenografijo.
Scenografski dodatek peristilu, ki ga uvede Stojićević, je točno tak, kot so ponavadi črne gradnje. Od vseh arhitekturnih elementov, ki so dodani peristilu, Stojićević izpostavi neokorintski steber in plastična vrata kot najboljša primera novih arhitekturnih slogov, ki so so se razširili po Dalmaciji. Poosebi ju v lika iz neoantične tragedije: Betonicusa in Plasticusa. Da bi bila iluzija poosebitve betonskega neokorintskega stebra in plastičnih vrat prepričljiva, Stojićević ustvari kostume in se vanje preobleče, vse skupaj pa dokumentira v seriji fotografij.
Sonja Jankov, De-teatralizacija suvremenosti (Deteatralizacija sodobnosti), izvleček iz besedila
Z dovoljenjem umetnice in s podporo Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške in Mesta Split.
Scenografski dodatek peristilu, ki ga uvede Stojićević, je točno tak, kot so ponavadi črne gradnje. Od vseh arhitekturnih elementov, ki so dodani peristilu, Stojićević izpostavi neokorintski steber in plastična vrata kot najboljša primera novih arhitekturnih slogov, ki so so se razširili po Dalmaciji. Poosebi ju v lika iz neoantične tragedije: Betonicusa in Plasticusa. Da bi bila iluzija poosebitve betonskega neokorintskega stebra in plastičnih vrat prepričljiva, Stojićević ustvari kostume in se vanje preobleče, vse skupaj pa dokumentira v seriji fotografij.
Sonja Jankov, De-teatralizacija suvremenosti (Deteatralizacija sodobnosti), izvleček iz besedila
Z dovoljenjem umetnice in s podporo Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške in Mesta Split.
Lana Stojičević, Betonicus, 2020. oto: Lana Stojićević. Courtesy of the artist.
Lana Stojičević, Betonicus, 2020. oto: Goran Radošević. Courtesy of the artist.Lana Stojićević (1989) živi in ustvarja v Splitu. Svoja dela je v preteklosti med drugim razstavljala na bienalih OSTRALE v Dresdnu in OFF-Biennale v Budimpešti. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim nagrade Radoslava Putarja v letu 2021. Za svoje uprizorjene fotografske serije uporablja različne medije, kot so kostumi in arhitekturne makete. V svojem delu se ukvarja s tematiko črne gradnje, onesnaževanja okolja ter arhitekturne in industrijske dediščine.