Lene Lekše
Geenberg
Leta 2016 je umetnica Lene Lekše z označbo v Googlovih zemljevidih in člankom na Wikipediji razkrila goro na nizozemskem otoku Rottumeroog – čudo, na katerega administrativne oblasti lokalnega spleta še niso bile pripravljene. V pretežno ravninski krajini države, ki jo sestavlja 17 % človeško skonstruiranega ozemlja, naj bi se površje nagubalo za 923,7 metra in tako pridobilo svojo novo najvišjo točko po imenu Geenberg – Nigore.
Lene Lekše, Geenberg, 2017–. Z dovoljenjem umetnice.
Lene Lekše, Geenberg, 2017–. Z dovoljenjem umetnice.
Predlog za nastanek Alpam podobne vzpenjajoče se gmote je izpostavil že lokalni novinar Thijs Zonneveld v leta 2011 objavljenem članku Die Berg Komt Er (Gora prihaja). Sprva ironična gesta je sprožila resne razprave o gradnji športno-rekreativne umetne gore v bližini Amsterdama, ki je bila z nasprotovanjem znanstvenikov zaradi prevelike okoljske škode ustavljena. Zonneveldovo pobudo grajenja umetne gore je s svojim »odkritjem« nadaljevala Lekše, vendar so njena prizadevanja uporabniki Wikipedije in Googlovih zemljevidov označili kot neresnična. Uporabnik Wikipedije je izbris članka pojasnil z navedbo, da gora na omenjenem otoku ne more obstajati, saj je ta »ploščat kot palačinka«, odstranjevalec vzpetine z Googlovih zemljevidov pa se je s svojim pojasnilom »Gore ne bo« skliceval na Zonneveldov članek.
Lekše kljub odstranitvi gore Geenberg z omenjenih platform od svojih prepričanj ni odstopila. Projekt je v nadaljevanju ohranjala s prodajo DIY turističnih spominkov, lično zbranih skupaj na statičnih ali premičnih prodajnih točkah. Spominki, ki gledalcem obljubljajo edinstveno turistično doživetje, z vsako prodano ali podarjeno kopijo spreminjajo goro Geenberg v resničnejšo, saj le ta postaja del vsakdana. Multiplicirana, ponavljajoča se govorica, ki je zgoščena v turističnih artefaktih, vpliva na avtentifikacijo gore, hkrati pa veča razpoko med naravnim in umetnim ter resničnim in fiktivnim. In gora vendarle je.
Lekše kljub odstranitvi gore Geenberg z omenjenih platform od svojih prepričanj ni odstopila. Projekt je v nadaljevanju ohranjala s prodajo DIY turističnih spominkov, lično zbranih skupaj na statičnih ali premičnih prodajnih točkah. Spominki, ki gledalcem obljubljajo edinstveno turistično doživetje, z vsako prodano ali podarjeno kopijo spreminjajo goro Geenberg v resničnejšo, saj le ta postaja del vsakdana. Multiplicirana, ponavljajoča se govorica, ki je zgoščena v turističnih artefaktih, vpliva na avtentifikacijo gore, hkrati pa veča razpoko med naravnim in umetnim ter resničnim in fiktivnim. In gora vendarle je.
Mei Tevechtenniechts*
*Zavoljo verodostojnosti članka med lokalnimi entitetami si je avtorica prispevka Maja Bojanić prevedla ime v nizozemščino.Lene Lekše, Geenberg, 2017–. Z dovoljenjem umetnice.
Lene Lekše, Geenberg, Error. Mednarodni študenstki bienale, Esseker Center, Osijek, 2017, postavitev razstave.
Foto: Ana Petrović / Esseker Center Osijek.
Foto: Ana Petrović / Esseker Center Osijek.
Lene Lekše, Geenberg, 2017–. Z dovoljenjem umetnice.
Lene Lekše (1995) je zaključila magistrski študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija. Sodelovala je na več razstavah v Sloveniji, med drugim v Galeriji Škuc, na 9. Trienalu sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, v Galeriji Simulaker, galeriji DobraVaga ter Galeriji Alkatraz. V tujini je svoja dela predstavila v galeriji Vent Space v Talinu v Estoniji. Od leta 2018 sodeluje pri razstavnem kolektivu Galerija 7:069. Je dobitnica dveh priznanj Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in nagrade skupine OHO. V svojem delu se ukvarja z grajenjem simbolike znotraj specifičnih prostorov ter načini konstrukcije realnih in fiktivnih svetov.
Etc. je revija, ki izhaja enkrat letno in je namenjena predstavitvi aktualne umetniške produkcije od Baltika do Balkana.
Revija, ki se nahaja v Ljubljani, Sloveniji, vsako številko posveti drugi relevantni temi s področja umetnosti in življenja. Ustanovljena je bila z namenom promoviranja vzpostavljajočih se umetnikov in umetnic, njen cilj pa je začeti nove dialoge, navdihniti sodelovanja in prevpraševati ustaljena mnenja.