ETC.: Cona udobja
8. 5.–15. 06. 2025
Liget Galerija, Budimpešta, Madžarska
Umetnice_ki: Nikola Dimitrović, Petra Korent, Jelisaveta Rapaić, Marijo Zupanov
Fotografije: Barnabás Neogrády-Kiss / Liget Gallery.
Pogosto nas spodbujajo, da stopimo iz svoje cone udobja, saj naj bi nas na drugi strani čakalo nekaj boljšega. Perspektiva, da se »rast začne tam, kjer se konča tvoja cona udobja,« se nenehno ponavlja v priročnikih za samopomoč in na spletu, kjer vplivneži svetujejo, kako biti ambiciozen, premikati meje in se nenehno izboljševati. Pravijo, da sta za to potrebna pogum in moč, vedno pa obstaja tudi določeno tveganje pri zamenjavi udobja za neznano, a domnevno boljše. Toda v času stalne krize se moramo vprašati: ali lahko resnično predvidevamo, da je položaj udobja nekaj samoumevnega? Ali ni neznano in nestabilno bolj podobno naši vsakodnevni izkušnji kot izbira varnega in predvidljivega? Nasprotno, ugotovimo, da je iskanje ali ustvarjanje udobja za mnoge že samo po sebi boj – boj, ki ga lahko štejemo za prav tako pogumnega in zahtevnega kot skok v neznano.
V četrti številki revije ETC. smo raziskovali številne načine, na katere iščemo udobje znotraj telesa, družine, odnosov in skupnosti, hkrati pa vidimo neugodje kot drugo plat iste medalje. Razstava v galeriji Liget se z izborom projektov iz četrte številke osredotoča na vprašanja intimnosti, kvir perspektiv, spolnih vlog in spolno pogojenih prostorov. Umetnice in umetniki se teh tem lotevajo v različnih medijih in to počnejo z iskrenostjo in odprtostjo, s čimer ponovno dokazujejo, da je osebno politično in da je iskanje udobja dejanje nujnosti.
V četrti številki revije ETC. smo raziskovali številne načine, na katere iščemo udobje znotraj telesa, družine, odnosov in skupnosti, hkrati pa vidimo neugodje kot drugo plat iste medalje. Razstava v galeriji Liget se z izborom projektov iz četrte številke osredotoča na vprašanja intimnosti, kvir perspektiv, spolnih vlog in spolno pogojenih prostorov. Umetnice in umetniki se teh tem lotevajo v različnih medijih in to počnejo z iskrenostjo in odprtostjo, s čimer ponovno dokazujejo, da je osebno politično in da je iskanje udobja dejanje nujnosti.
Videoposnetek Nikole Dimitrovića z naslovom The Favored (Izbrani, 2022) prikazuje serijo spokojnih sekvenc, ki prikazujejo umetnika med kvačkanjem – dejavnostjo, ki so jo v preteklosti izvajale predvsem ženske – v povsem neženskih prostorih. Dimitrović namenoma kvačka v javnih prostorih, ki nosijo izrazito moške konotacije, s čimer predlaga ponovno ovrednotenje tradicionalnih moških in ženskih vlog, pa tudi javnega prostora in njegove (ne)dostopnosti.
Jelisaveta Rapaić raziskuje prostore udobja skozi telo in njegove fizične interakcije. V delu Human Dog Beds (2023) ustvarja serijo mehkih, postelji podobnih skulptur, postavljenih na tla, ki gledalce vabijo, da se zvijejo vanje. Da bi to storili, je treba zavzeti fetalni položaj - intimno in ranljivo držo, ki prikliče kontrastne izkušnje, pa naj gre za pogovor z blazino ali imobilizirajočo doom scrolling depresijo.
Jelisaveta Rapaić raziskuje prostore udobja skozi telo in njegove fizične interakcije. V delu Human Dog Beds (2023) ustvarja serijo mehkih, postelji podobnih skulptur, postavljenih na tla, ki gledalce vabijo, da se zvijejo vanje. Da bi to storili, je treba zavzeti fetalni položaj - intimno in ranljivo držo, ki prikliče kontrastne izkušnje, pa naj gre za pogovor z blazino ali imobilizirajočo doom scrolling depresijo.
V ospredju del Petre Korent sta temi ljubezni in intimnosti, ki ju brez zadržkov prikazuje v vsej njuni iskrenosti, čudovitosti in neredu. Vse od leta 2017, ko je bila stara dvajset let, v črno-belih risbah dokumentira svoje spolno življenje, trenutke lagodne samote, kasneje pa tudi družinsko življenje. Po osmih letih je rezultat njenega dela obsežen prikaz odnosov, spolnega raziskovanja in samorefleksije mlade ženske.
![]()
Marijo Zupanov v seriji Daddy Issues (Očetovski kompleksi, 2023) na intimen način raziskuje vprašanja kvira, spolnosti in človeških odnosov. Projekt je nastal iz njegove želje po raziskovanju erotike v fotografiji, pričel pa se je, ko je umetnik na priložnostno avanturo prinesel fotoaparat. Rezultat je bil analogni film, na katerega je ujel tako lepoto kot brutalnost izbranega trenutka, do naslova serije pa je prišel šele pozneje, ko ga je prijatelj zbadal, da ga vedno privlači le določen tip moškega. Fotografije se bolj kot na seks osredotočajo na teme zaupanja in ranljivosti ter zajemajo trenutke bežne intimnosti.
Kurira: ETC.
Oblikovanje razstave: Žan Kobal, Timotej Rosc
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Oblikovanje razstave: Žan Kobal, Timotej Rosc
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Etc. je revija, ki izhaja enkrat letno in je namenjena predstavitvi aktualne umetniške produkcije od Baltika do Balkana.
Revija, ki se nahaja v Ljubljani, Sloveniji, vsako številko posveti drugi relevantni temi s področja umetnosti in življenja. Ustanovljena je bila z namenom promoviranja vzpostavljajočih se umetnikov in umetnic, njen cilj pa je začeti nove dialoge, navdihniti sodelovanja in prevpraševati ustaljena mnenja.