Rufina Bazlova
Zgodovina beloruske vyzhyvanke
Skozi zgodovino Belorusinje niso znale brati in pisati, zato sta bila vezenje in tkanje edina načina, s katerima so lahko dokumentirale svoje okolje. Posledično so razvile tudi posebne geometrijske vzorce, v katerih se skrivajo različni simbolni pomeni. Rdeča barva simbolizira kri oziroma življenje, bela pa svobodo in čistost. Lahko bi rekli, da so beloruski ornamenti nekakšna koda zgodovine naroda, ki so jo zapisale ženske in ki jo lahko beremo kot besedilo oziroma sporočilo. Ljudsko vezenje je bilo v preteklosti uporabljeno kot talisman, s katerim so se ljudje branili pred zlimi duhovi, umetnica pa upa, da je tudi do danes ohranilo svojo moč.
Rufina Bazlova, Zgodovina beloruske vyzhyvanke, 2020. Z dovoljenjem umetnice.
Rufina Bazlova, Zgodovina beloruske vyzhyvanke, 2020. Z dovoljenjem umetnice.
Rufina Bazlova, Zgodovina beloruske vyzhyvanke, 2020. Z dovoljenjem umetnice.
Po mnenju umetnice so politični dogodki, ki spremljajo volitve v Belorusiji, del zgodovine države, ki ga je treba zapisati v jeziku ljudskega vezenja. Zato je na podlagi te tehnike nastala serija Zgodovina beloruske vyzhyvanke (2020–). Naslov serije temelji na jezikovni besedni igri. »Vyzhyvanka« je ime tehnike tradicionalnega beloruskega vezenja; »vyshyvat« v beloruščini pomeni vezenje, »vyzhyvat« pa pomeni preživeti. Ker so Belorusi v razmerah, ki jih je ustvaril režim, prisiljeni le preživeti. Vse slike v seriji so izvirni dokumenti in temeljijo na resničnih dogodkih ali ponazarjajo konkretne Beloruse.
https://www.vyzyvanka.com
https://www.vyzyvanka.com
Rufina Bazlova, Zgodovina beloruske vyzhyvanke, 2020. Z dovoljenjem umetnice.
Rufina Bazlova (1990) je beloruska umetnica, ki živi in ustvarja v Pragi. Magistrski študij ilustracije in grafičnega oblikovanja je zaključila na Zahodnočeški univerzi v Plznu. Deluje na področju ilustracije, striparstva, umetniških knjig, lustkarstva, scenografije in performansa. Mednarodno pozornost je pritegnila s serijo The History of Belarusian Vyzhyvanka, v kateri s tradicionalnimi ljudskimi vezeninami prikazuje miroljubne proteste v Belorusiji. Umetnica je poznana tudi po stripu Ženokol (Feminnature), ki je v celoti izvezen in v katerem raziskuje tematiko feminizma v ljudski tradiciji.