Zdravo, dragi poslušalci,

Dobrodošli. Ne vemo, kdo ste, kje ste ali kako vam je ime. Za nas je nekaj pomirjujočega v tem, da ne vemo, kaj počnete; upamo, da je enako tudi za vas. Ti posnetki so del razstave z naslovom Cona udobja, ki jo je kuriral kolektiv ETC. Razstava, podobno kot revija, na kateri temelji, obravnava različne načine, na katere razumemo udobje in varnost, ki se prelivajo v naše predstave o družini, ljubezni, prijateljstvu in skupnosti.

V nasprotju z neoliberalnim prepričanjem, da moramo za vsako ceno zapustiti svoje cone udobja, verjamemo, da je iskanje udobja lahko dejanje odpora. Umetnike in umetnice, katerih dela so predstavljena v reviji, smo prosili, naj razmislijo, kdaj in kje se počutijo najbolj udobno, kakšen je občutek udobja v javnem prostoru in kakšni bi morali biti javni prostori, da bi nas bolje sprejemali.

Prosili smo jih, naj odgovorijo v obliki zgodbe, anekdote ali vtisa, ki bi nam pomagal razumeti, kaj udobje pomeni za vsakega izmed njih, ko se navigirajo svet okoli sebe.

Njihove zgodbe smo zbrali v obliki zvočnih posnetkov in jih združili v tri sprehode. Enega po mestnih ulicah, enega ob reki, ki teče skozi mesto, in enega po mestnem parku. Če želite, jih lahko poslušate kjerkoli in kadarkoli, ko vam zapaše misel na udobje. Morda zato, da bi lažje vstopili v svojo cono udobja – ali pa kot vrsta tolažbe.

Če ne morete poslušati zvočnega posnetka ali potrebujete slovenski prevod, je za vsak sprehod na voljo prepis v obliki PDF datoteke.